Ko hrvaškemu državljanu omenite Beli na Cresu, bodo vsi pomislili na isto. Tisto o beloglavih supih, ki lenobno krožijo okoli vrhov tega čudovitega kvarnerskega otoka. Beli je sinonim za supe, predvsem zaradi interpretacijskega centra v njem, ki ponuja vpogled v biotsko raznovrstnost Cresa in pripoveduje zgodbo o pticah, za katerih dobrobit skrbi. Čeprav grifoni gnezdijo na Krku, Prviću, Plavniku in Rabu ter celo v Črni gori na Jadranu, jih običajno povezujemo s Cresom, natančneje z Belim, slikovito vasico na hribu nad zahodno obalo otoka, nekaj sto metrov nad morjem. Plaža je oddaljena le 200 zračnih metrov, vendar je do nje v pristanišču Beli, ki je izpostavljeno mistralu in stalnim sončnim žarkom, potrebno nekoliko več časa. V Beli je približno 30 stalnih prebivalcev, vendar je kraj poleti živahen, mnogi so tu podedovali hiše in hišice ter ponujajo nastanitev v udobnih apartmajih in počitniških hišah v Beli. Beli je najstarejše naselje na otoku - zgrajeno je na vrhu hriba s pogledom na odprto morje, z odličnim razgledom na napadalca, ki prihaja s kopnega in z morja. Arheološka najdišča kažejo, da je bil Beli naseljen že pred 4000 leti, prva župnijska cerkev pa je bila tu ustanovljena leta 1018. Beli je prerez časovnih plasti s sakralnimi predmeti iz 13., 18. in 19. stoletja. Tu lahko najdete tudi glagolske napise iz 16. stoletja. Beli obdaja tisočletni gozd Tramuntana, ki je najlepše vabilo za raziskovanje naravne, kulturne in gastronomske raznolikosti Belija in okolice.