Staro mesto Pag

Staro mestno jedro je od sedanjega središča oddaljeno približno kilometer, le kratek in prijeten sprehod ob obali s pogledom na Pagski zaliv. Nekdanje središče mogočnega srednjeveškega mesta je bilo zgrajeno okoli frančiškanskega samostana, od katerega so danes ostale le ruševine. Duhovi preteklosti so okameneli na pročelju cerkve Santa Maria in številnih arheoloških najdiščih, kjer so našli megalite in druge artefakte iz davnih časov. Staro mestno jedro Paga je globoko skrito v Pagskem zalivu. V obdobju največjega gospodarskega razcveta je bilo njegovo pristanišče Kušljun, kamor je lokalno prebivalstvo prevažalo sol. Kot prizorišče številnih spopadov in vojn je mesto ohranilo stare brazgotine, ki so se zdaj izgubile pod plastmi časa, njegova pretekla slava pa ima le še kulturno vrednost. Leta 1244, ko je Bela IV. tu našel zatočišče na begu pred sovražniki, je Pag dobil certifikat svobodnega mesta. S tem slikovitim krajem, ki ga bremeni zgodovina, so povezane številne legende. Po prvi so prebivalci Paga med veliko sušo molili k Devici Mariji za odrešitev. Zaradi tega se je vodnjak v frančiškanskem samostanu ponoči napolnil s pitno vodo. Druga pripoveduje o koleri, ki je leta 1852 opustošila mesto. Tokrat so se domačini spontano zbrali k molitvi v starem mestnem jedru in v cerkvenem koru vzeli kip ter molili za odrešitev. Zadnje žrtve so bile pokopane avgusta istega leta, prebivalci Paga pa so obljubili, da bodo kip vsako leto za praznik Marijinega vnebovzetja prinesli na stari Pag. Kip ostane tam celih 22 dni, medtem ko se ljudje zahvaljujejo in darujejo za vse, kar jih je v življenju ganilo. Nato se čudežni kip vrne v cerkev svete Marije v zgodovinskem središču, kjer si ga lahko tudi ogledate.